Ko strehe poletijo

Grafični prikaz delovanja vetra

Naravne nesreče

Orkanski vetrovi niso več samo redki vremenski pojavi, vendar se pojavljajo vedno bolj pogosto ter v krajših časovnih intervalih.

Sledeča statistika (glej sliko) nemškega zavarovalniškega društva jasno prikazuje ta trend. Iz tega sledi, da se bomo morali naučiti živeti z močnimi nevihtami. Kar lahko vidimo tudi že v tem letu, ko je po celotnem območju Slovenije pihal veter, ki je odkrival strehe ter ruval drevesa.

Katere strehe so najbolj podvržene poškodbam pri močnih vetrovih in kako se lahko zaščitimo?

Največ poškodb zanimivo, nastane na strehah z nizkim naklonom ter na strehah z velikimi pokrivnimi materiali kot so kovinske strehe. Funkcionalnost in estetika se med seboj ne izključujeta kar dokazujejo strehe pokrite z manjšimi krovnimi materiali (npr. strešniki), ki nevihtne dni preživijo v večini primerov nepoškodovane. Kadar imamo streho pokrito z močno kritino (npr. strešniki), v najslabšem primeru pride do poškodbe posameznih strešnikov, ki pa jih lahko zamenjamo v lastni režiji.

No, kateri so glavni razlogi zakaj streha z 40° naklona ter pokrita z manjšimi krovnimi materiali lažje in z manjšo škodo kljubujejo močnim nevihtam kot ravne strehe z naklonom 4° ali 5°.

1. Podtlak, ki nastane pri taki vetrni obremenitvi, lahko pri »luskastih« strehah brez težav preide skozi špranje med strešniki. Veter počasi dvigne strešnike, ki se potem ponovno vrnejo v svoj prvoten položaj. Za popolno varnost, pa lahko strešnike na vetru bolj izpostavljenih mestih dodatno zavarujemo z spojko stranske zareze.

Pri strešnih materialih, kjer je strešni material pritrjen direktno na opaž ali pri materialu z veliko pokrivno površino pa izhajanje zraka ni mogoče. Ravno nasprotno. Delujejo kot veliko jadro v vetru. Vsisne sile, ki pri tem nastanejo so v veliko primerih tako močne, da dvignejo celotno strešno konstrukcijo (opaž, letve, izolacijo).

2. Streha sestavljena iz strešnikov ima prednost že na podlagi aerodinamike. Kolikor večji je naklon strehe toliko večja je sila vetra na stran iz katere piha veter. Sile vetra se potem lomijo na slemenu. Vsisne sile na strani, ki ni izpostavljena vetru bodo zato manjše. Funkcija slemena je torej enaka kot naloga stabilizatorja (spojlerja) pri avtu. Pri nižjih strešnih naklonih se sila vetra na slemenu ne zlomi v tako veliki meri, zaradi tega je vsisna sila na drugi strani strehe močnejša, pri čemer je posledica dvig strešnega materiala.

Streha z nizkim naklonom se pri močnem vetru obnaša zelo nestabilno. Veter ima majhno krovno površino na katero lahko pritisne, ko se moč vetra preseli preko slemena na drugo stran, nastane podtlak (vsis), ki dvigne v zrak letala ter tudi strehe. Fizikalni pojav, ki opisuje ta pojav se imenuje »Bernoullijev princip«. Morali se bomo navaditi na orkanske nevihte in vetrove. Z pazljivim načrtovanjem naših stavbnih objektov in infrastrukture lahko močno omejimo negativno delovanje narave na našo streho.