Gradnja novega ali obnova lastnega doma je pri veliko družinah povezana z mislijo na varno prihodnost. Hkrati pa postaja vedno bolj jasno, da nam naši najpomembnejši naravni viri niso na voljo v neomejenih količinah. Obstoj več stoletij starih ekosistemov je danes močno ogrožen. Zaradi tega je ogrožena tudi prihodnost naših naslednjih generacij. Zato je vse bolj pomembno, da pri izbiri gradbenih materialov izberemo tiste, ki so najbolj prijazni do narave.

Pri izgorevanju fosilnih goriv se v ozračje sprošča ogljikov dioksid (CO2), ki nastane pri izgorevanju ogljika, ki se je pred več milijoni leti nakopičil v fosilnih gorivih (nafta, premog). Povišane emisije CO2 v ozračje pa dokazano pripomorejo k globalnemu segrevanju. Torej večja kot je potreba po fosilnih gorivih za proizvodnjo izdelka za gradnjo, večji je vpliv tega izdelka na globalno segrevanje.

Za proizvodnjo gradbenih izdelkov potrebujemo energijo. Kolikor višja temperatura je potrebna za izdelavo, toliko višja je potreba po energiji in s tem tudi toliko večja obremenitev za okolje. Posebno takrat, kadar za pridobivanje energije uporabljamo predvsem fosilna goriva.

Žveplov dioksid in dušikov oksidov nastaneta, pri gorenju goriv, ki vsebujeje žveplo ter uhajanju nastalih plinov brez čiščenja v ozračje. Na primer, pri proizvodnih procesih, ki zahtevajo visoko temperaturo. Ti onesnaževalci zraka se pretvorijo skupaj z vodno paro v ozračju v kisline, ki potem pada na zemljo obliki "kislega dežja" ter se nalaga v zemlji in vodi. Zelo vidna posledica tega onesnaževanja je propadanje "umiranje" gozdov.

Povečana koncentracija trdnih delcev v ozračju je odgovorna za večji pojav alergijskih simptomov, astmatičnih napadov in splošno povečanje bolezni dihal. Še posebej za otroke predstavlja fini prah vedno večje breme. Različne študije prikazujejo nižanje pričakovane življenjske dobe v urbanih območjih, zaradi povečane koncentracije škodljivih delcev zraku.